Prava pesem se piše sama,
prava pesem se bere sama,
prava pesem je kakor mama,
od življenja samega dana,
z rano in rožo zaznamovana
in ena sama.
Prava pesem se piše zjutraj,
prava pesem se piše čez dan
in se piše, kadar se piše seveda,
na večer in se piše ponoči,
prava pesem se piše noč in dan,
prava pesem se piše, kadar ni môči
srcu biti nič drugega kakor beseda
in vsebeseda.
Šele potem, če ti sreča v besedo kane,
šele potem, če beseda beseda ostane,
šele potem, če ti je kdo ne ukrade
in če med ničbesedami ne propade,
pesem (mogoče prava) nastane
zate in zame.

 

 

 

 

 

Banner3
Pavček 3

V krušni peči smo pekli kruh

Četrtošolci smo imeli 18. 12. 2018 naravoslovni dan v sklopu šolskega projekta Kulturna dediščina v Mirni Peči. Ob tej priložnosti smo obiskali kmetijo Žagar v Jelšah, kjer je doma naša Tinkara. V mrzlem zimskem jutru so nas toplo sprejeli Tinkarina starša Sonja in Stanko Žagar, babica Alojzija, ga. Dani Kramar in ga. Milka Kastelic. Najprej smo skupaj zakurili krušno peč. Medtem, ko se je peč segrevala, je ga. Sonja učence naučila zamesiti kruh. Pri gnetenju sta pomagali tudi ga. Dani in ga. Milka, saj nas je bilo veliko. Vsem nam je uspelo zamesiti majhen hlebček, ki je moral počivati in hajati. Med tem smo se pogovarjali s Tinkarino babico, ki nam je predstavila ljudske običaje, šege in navade v decembrskem času iz njenega otroštva. Ugotovili smo, da današnji običaji sicer odražajo dediščino, vendar so spremenjeni in usmerjeni v potrošništvo. Po zelo zanimivem pogovoru s Tinkarino babico smo pregnetli kruh in ga dali ponovno hajati za nekaj minut. Preden smo kruh dali v peč, nam je Tinkara ponudila slastne muffine, ki jih je spekla posebej za nas. Nato je ga. Sonja predstavila pripomočke, s katerimi v peči pripravi prostor za peko kruha. Z leseno grebljo odmakne žerjavico, nato zmoči krtačo in obriše pepel. Testo za kruh položi na pomokan lesen lopar, ga namaže z jajcem in vloži v peč. Ga. Sonja je v peč obenem vložila kar 31 naših hlebčkov, ki so se v zaprti peči pekli 30 minut. Med tem smo si na kmetiji ogledali živali, se odpravili na krajši sprehod proti Zijalu in opazovali spremembe v naravi. Ob vrnitvi so bili naši hlebčki že pečeni, hiša pa je opojno dišala. Vsak je dobil svoj hlebček in ga z največjo slastjo pojedel takoj, ko se je ohladil. Bilo je dišeče in slastno. Ta dan si bomo za vedno zapomnili. Iskrena hvala družini Žagar, ge. Dani Kramar in ge. Milki Kastelic za prečudovit dan, poln novih izkušenj in spoznanj. Celotno vsebino pogovora z babico Alojzijo Žagar bomo objavili v zborniku šolskega projekta, fotografije pa si lahko ogledate v fotogaleriji.

                        Učenci 4. razreda in razredničarki Zdenka Mežan, Mojca Starešinič

Spletna stran OŠ Toneta Pavčka uporablja piškotke. Ti ne shranjujejo Vaših osebnih podatkov. Več o piškotkih ...